Skoči na glavno vsebino

Če si moj prijatelj, me kliči Pika Nogavička, pike imam na nosu, a nogavičke na nogah… Takole je na pustni torek odmevalo po Krmelju. Starši, otroci in vzgojiteljice smo se zbrali pred novo šolo in se najprej podali na sprevod po Krmelju. Bilo nas je veliko, bili smo pisani in glasni, da bi se zima zagotovo poslovila.Veter, ki nam je kuštral lase in lasulje, smo pustili za sabo in se po sprevodu zbrali v večnamenskem prostoru šole. Veliko vzgojiteljic je bilo našemljenih v Piko Nogavičko, vendar nobena ni bila čisto prava. Nekje so pozabile gospoda Ficka in niso prihajale iz vile Čira-čara. Otroci smo zato stvar hitro vzeli v svoje roke in na oder priklicali čisto pravo Piko Nogavičko. Z njo smo se odpravili na potovanje okoli sveta. Pot nas je peljala mimo živalskega vrta, mimo vile Čira-Čara in tudi noge smo namočili v toplem morju. Pika nas je naučila nekaj plesov, s katerim smo zimo dokončno pregnali.

Utrujeni od dolge in naporne poti po svetu, smo se posladkali s krofi in čajem, tako kot se za prave maškare tudi spodobi.

Več o naših občutkih  so povedali otroci iz Rumene igralnice:

KAJ MI JE BILO NAJBOLJ VŠEČ?

-Zelo sem bil vesel, ko smo šli na sprevod. (Lenart)

– Ko sva si z očijem ogledala nastop Pike. (Alexander)

– Všeč mi je bilo, ko smo šli v krog, ko smo plesali. (Ella)

– Ko smo plesali in se zunaj lovili. (Maj)

– Da sem se igral z Valom, Super junakom. Da je bilo veliko maškar. (Aljaž)

– Ko smo v krogu plesali in sem se z Žanom vrtel. (Jan)

– Všeč mi je bilo, ko smo se z Aljažem igrali in plesali. (Mark)

– Ko smo plesali. Ko smo hodili – sprevod. (Žiga)

– DA smo plesali, ko je še mami prišla zraven. (Val)

– Ko smo Piko Nogavičko gledali. (Enej)

– Najbolj mi je bilo všeč, da sem se igral in jedel krof in pil čaj. (Adam)

 

Dostopnost