Medvedki in Sončki  smo se 16. maja 2012 popeljali  v čudovit, nekoliko snežen, pravljično domišljijski svet. V Kekčevo deželo.

Že sama vožnja z avtobusom in Bedanc Busom, je otroke navdušila, kaj šele samo srečanje z junaki te dežele.
Vodič nas je popeljal po skrivnih poteh do Bedančeve hiše, kjer smo iz kletke rešili Mojco . Še sreča, da ni bilo Bedanca doma. Mojca je odšla z nami na pot. Med potjo smo si ogledali pasti, ki jih je nastavil Bedanc, z oponašanjem sove smo Bedanca pregnali in prišli do Brincljeve hiške, kjer nas je pozdravil Kekec. Pokazal nam je dvižni most in skrivni rov. Skozi skrivni rov smo prišli do Kekčeve hiške, kjer nas je pozdravil Brincelj in  v topli sobi smo se pogreli. Kekec je otrokom pripovedoval, kako se prav nič ne boji Bedanca, kako ga vedno znova prelisiči.  Otrokom je zaupal veliko skrivnost.
Mojca je ostala pri Brinclju, Kekec pa je nam pokazal pot do tete Pehte, ki nas je že čakala na pragu svoje bajte. Sprehodili smo se skozi njen laboratorij in vonjali posušena zelišča. Pehta nas je pogostila s toplim čajem  in pecivom, v katerega je vmesila korajžo.  Otroke je povabila  v svojo spalnico. Z metlo je našeškala Kekca, ki ji je zapel nagajivo pesem.
Za slovo smo se še skupinsko slikali si zaželeli srečno pot ter se podali  na Bedanc Bus, ki nas je peljal v Kranjsko goro. Presedli smo na naš avtobus in se z lepimi vtisi odpeljali domov.

Daniela  Zupančič